Vprašanja občanov - Občina Vojnik

Vsi lastniki priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, so po določilih 100. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov), odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Pogoji, pod katerimi lahko čiščenje priobalnega (in vodnega) zemljišča izvede priobalni lastnik oz. drug uporabnik zemljišča, so: zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti iz brežin in priobalnega zemljišča, zlasti zarasti, ki sega v strugo potoka; golosekov ni dovoljeno izvajati: morebitnih večjih zdravih dreves, če se nahajajo ob potoku, torej ni dovoljeno posekati. V priobalnem pasu vodotoka, ki predstavlja 5-metrski pas od zgornjega roba brežine potoka, je treba ohranjati nepretrgano drevesno in grmovno zarast; propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka; potrebno je redno odstranjevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišča (odpadlega listja in drugih plavajočih predmetov); potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobalnega zemljišča (o morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo); na urejenih odsekih vodotokov v strnjenih naseljih je potrebno redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov.

Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem pri odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu, prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju od 1. marca do 1. avgusta. Pri odstranjevanju obrežne zarasti na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno upoštevati še naravovarstveno zakonodajo.

Z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč je prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršno koli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču.

Prav tako je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano na vodnem in priobalnem zemljišču postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.

NE, občina ne izdaja gradbenih dovoljenj. Gradbeno dovoljenje izda pristojna Upravna enota, na območju katere leži nepremičnina, na kateri se uveljavlja gradbena pravica. Na spletni strani e-uprave Republike Slovenije so podana podrobnejša pojasnila za področje gradbenih dovoljenj:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/nepremicnine-in-okolje/nepremicnine-stavbe/gradbeno-dovoljenje.html

Prometno ureditev ali njeno spremembo na državni cesti oziroma njenem delu ureja Direkcija za infrastrukturo (76.čl. Zakon o cestah). Upravljalca sta DARS za avtoceste in hitre ceste in DRSI za glavne in regionalne ceste.

Prometna ureditev obsega zlasti:

določitev uporabe ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot) in meje naselij;
določitev omejitev hitrosti vozil;
določitev prepovedi prehitevanja;
določitev prednostnih smeri in sistema ter način vodenja prometa;
določitev prehodov za pešce in kolesarje;
določitev ukrepov za umirjanje prometa na odsekih državne ceste skozi naselja;
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev, razen omejitev uporabe državne ceste iz 68. člena Zakona o cestah.

Več o tem najdete na spletni strani: https://www.gov.si/teme/cestna-infrastruktura

Nosilec prenove državnih cest v naši občini je Ministrstvo za infrastrukturo.

Odseki državnih cest, ki potekajo po naši občini so:

R2-odsek: 0282 (Višnja vas-Celje),
R2-odsek:0281 (Stranice-Višnja vas),
R2-odsek: 1245 (Višnja vas-Dobrna),
R3-odsek: 2302 (Nova Cerkev-Socka-Vitanje),
R3-odsek: 7206 (Arclin-Ljubečna).

Dovoljenje za uvoz na državno cesto izda Direkcija RS za infrastrukturo.

Storitev pomoč na domu, na podlagi pogodbe, izvaja Dom ob Savinji Celje – Center za pomoč na domu. Potencialni uporabniki morajo najprej oddati prošnjo, ki jo lahko najdejo na naslednji povezavi https://www.domobsavinji.si/content/obrazci-pomo%C4%8D-na-domu. Kontakt centra pa je 03 427 95 00.

V nadaljevanju podajamo še nekaj informacij o pomoči na domu in ostalih storitvah.

Storitve v bivalnem okolju, ki jih zagotavlja Center za pomoč na domu, so namenjene ljudem, starejšim od 65 let, ljudem s statusom invalida, drugim invalidnim osebam z invalidnostmi, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege, kronično bolnim, ljudem z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter hudo bolnim otrokom ali otrokom s težko ali najtežjo motnjo v telesnem ali duševnem razvoju.

V Centru za pomoč na domu z vsakim upravičencem, ki izrazi potrebo po pomoči in njegovimi svojci soustvarimo osebni načrt pomoči, zasnovan na željah, prioritetah, življenjskih navadah in potrebah uporabnika z upoštevanjem možnosti vključevanja oseb iz socialne mreže upravičenca. Zavedamo se, da ima vsak človek ob ustrezno organiziranih oblikah pomoči pravico do izbire življenja v domačem okolju.

Da, Občina Vojnik izplačuje enkratno denarno pomoč za novorojence. Višina pomoči znaša od 1.4.2024 dalje 200,00€ za vsakega otroka.

Do pomoči je upravičen eden od staršev, če imata on in otrok stalno bivališče v naši občini in sta oba državljana RS. Vlogo mora starš vložiti najkasneje v štirih mesecih po otrokovem rojstvu. Vlogo najdete na naši spletni strani: https://vojnik.si/za-obcane/vloge-in-obrazci/

Za prijavo obratovalnega časa morajo poskrbeti gostinci.

Gostinec svoj obratovalni čas izbere v skladu s pravili, ki so določena v Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Obratovalni čas se namreč določi glede na vrsto gostinskega obrata.

Ko gostinec določi urnik obratovalnega časa, ga mora prijaviti organu lokalne skupnosti (12. člen Zakona o gostinstvu). To mora storiti 15 dni pred začetkom obratovanja oziroma 15 dni pred spremembo obratovalnega časa. Obratovalni čas se prijavi na posebnem obrazcu. Tega v nadaljevanju potrdi pristojni občinski organ. Pomembno pa je, da potrjen obrazec gostinec hrani, saj ga bo moral pokazati ob morebitnem obisku inšpektorja.

Nosilec kmetije ob vpisu zemljišč v register kmetijskih gospodarstev vriše grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) na pristojni upravni enoti.

Nekateri podatki, ki jih zbirajo v registru kmetijskih gospodarstev, so dostopni širši javnosti, podrobnejše podatke o svojih kmetijskih gospodarstvih pa lahko pregledujete le nosilci in člani kmetij.

Na spletni strani registra kmetijskih gospodarstev (RKG) sta dostopni dve aplikaciji za vpogled v podatke:

Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP-RKG je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke iz registra kmetijskih gospodarstev. S tem pregledovalnikom ni mogoče dostopati do osebnih podatkov v zbirki.
eRegister kmetijskih gospodarstev je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev in članom kmetij, ki z ustreznim digitalnim potrdilom lahko pregledujte vse podatke o svojem kmetijskem gospodarstvu.

Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za posamezno kmetijsko gospodarstvo lahko pridobite na upravni enoti. Zanj lahko zaprosite nosilci kmetijskih gospodarstev oziroma druge osebe, ki izkažete pravni interes.

Poslovni register Slovenije (PRS) je skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije osrednja javna baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost ter o njihovih podružnicah in drugih delih poslovnih subjektov. PRS vsebuje tudi podatke o podružnicah tujih poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije. AJPES kot pooblaščeni izvajalec dejavnosti državne statistike skupaj s Statističnim uradom RS in Banko Slovenije, v skladu s predpisi, izvaja nekatere naloge zbiranja podatkov za statistična raziskovanja v elektronski obliki. AJPES je delno odprl podatke iz PRS in dva krat mesečno objavi datoteko v xml obliki z osnovnimi podatki iz PRS. Pri posameznem poslovnem subjektu so tako dostopni podatki o matični številki, popolnem imenu, poslovnem naslovu, pravnoorganizacijski obliki ter registrskem organu. AJPES seznam osvežuje dva krat mesečno. Poslovni register Slovenije (PRS) je za večino poslovnih subjektov primarni register, saj se z vpisom v PRS registrirajo samostojni podjetniki, gospodarske družbe in fizične osebe – sobodajalci. Za vse ostale poslovne subjekte (društva, sindikati, politične stranke in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost) je PRS izvedeni register, saj se ti poslovni subjekti registrirajo z vpisom v primarni register ali uradno evidenco pri drugem registrskem organu in jih AJPES šele nato vpiše v PRS. O vpisih gospodarskih družb in drugih subjektov, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, odločajo registrska sodišča. O vpisih podatkov samostojnih podjetnikov (od 1. 7. 2005 dalje) in fizičnih oseb – sobodajalcev (od 21. 1. 2008 dalje) v PRS odloča AJPES.

Nosilec kmetijskega gospodarstva so lahko popolnoma poslovno sposobne fizične osebe, ki niso samostojni podjetnik posameznik,

samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost,
pravne osebe, registrirane za kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost,
društva, ki opravljajo kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev,
agrarne skupnosti ali
pašne skupnosti.

Nosilci kmetij, ki so posebna oblika kmetijskega gospodarstva, so lahko le fizične osebe, s stalnim prebivališče na območju Republike Slovenije.

Vpis članov kmetije morajo nosilci kmetij urediti na upravni enoti. Za vpis je potrebno pridobiti soglasje člana kmetije. Kot člani kmetije se lahko vpišejo osebe, ki živijo na istem stalnem prebivališču kot nosilec in naslednji sorodniki nosilca: nosilčev zakonec, oseba, s katero nosilec živi v zunajzakonski skupnosti, nosilčevi otroci, posvojenci in vnuki, nosilčevi starši, posvojitelji, stari starši, bratje in sestre nosilca kmetije, nosilčev tast in tašča, zet in snaha, otroci nosilčevega partnerja (pastorki) ter zakonec nosilčeve matere ali očeta.

Nosilec in član kmetije sta lahko pripisana samo na eno kmetijo, razen v primerih kmetij v postopku ukinitve in kmetij v postopku dedovanja, če je začasni skrbnik kmetije določen s sklepom sodišča.

Vpis zemljišč kmetijskega gospodarstva se izvede na upravni enoti ob prisotnosti nosilca kmetijskega gospodarstva. Na ortofoto posnetek se vrišejo meje posameznih grafičnih enot rab kmetijskega gospodarstva (GERK) in grafične enote krajinskih značilnosti (KRZ). Po končanem vrisu se soležni GERK-i in KRZ istega kmetijskega gospodarstva povežejo v blok.

Ne, v Občini Vojnik ni vzpostavljen sistem plačljivega parkiranja. Parkiranje v Občini Vojnik se izvaja skladno s postavljeno prometno signalizacijo in ob upoštevanju 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

https://zakonodaja.com/zakon/zprcp/65-clen-ustavitev-in-parkiranje

V okolici Zdravstvene postaje Vojnik je urejeno območje kratkotrajnega parkiranja.

V okolici Zdravstvene postaje Vojnik je z ustrezno prometno signalizacijo urejeno območje kratkotrajnega parkiranja, kjer je dovoljeno brezplačno parkiranje za največ dve uri. Voznik mora na vidnem mestu v vozilu označiti čas prihoda, po izteku dovoljenega časa (dve uri) pa vozilo odpeljati.

Z globo 40 € se za prekršek kaznuje voznik, ki ne označi prihoda na parkirišče in voznik, ki po izteku dovoljenega časa vozila ne odpelje iz parkirišča (68. člen Zakon o pravilih cestnega prometa).

Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, občinski redar na primernem mestu na vozilu pritrdi Obvestilo o prekršku (rdeča ovojnica). Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v roku 8-ih dni brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. Zoper Obvestilo o prekršku ni možno vložiti pravnega sredstva (ugovora).

S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je le-ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru. V primeru, da kršitelj ne plača globe v 8-ih dneh od prejema Obvestila o prekršku, to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga.

Obvestilo o prekršku je neobvezen del postopka in kršitelj, ki obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) zaradi neplačila globe na podlagi obvestila o prekršku ne nosi pravnih posledic, saj se v primeru, ko globa ni poravnana na podlagi obvestila o prekršku, izda plačilni nalog.

Rok za plačilo globe začne teči z vročitvijo plačilnega naloga, zatorej imate možnost poravnati globo v 8 – ih dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga.

Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog ali ugovor zoper plačilni nalog ni dovoljen.

Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem so navedene pravice kršitelja do vložitve pravnega sredstva. Ne glede na to ali plačilni nalog govori o ugovoru ali o zahtevi za sodno varstvo je potrebno v roku 8-ih dni od prejema plačilnega naloga vložiti pravno sredstvo. To lahko stori kršitelj oz. oseba, na katero je naslovljen plačilni nalog, njegov zakoniti zastopnik ali zagovornik. Ugovor ali zahtevo za sodno varstvo lahko pošlje na naslov organa, ki je plačilni nalog izdal, v našem primeru na naslov Medobčinska inšpekcija in redarstvo, Keršova ulica 12, 3212 Vojnik. Pravno sredstvo se lahko tudi v času uradnih ur prinese na sedež organa, potrebno je predložiti vse relevantne dokaze ter navesti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo prekrškovnega organa. Pravno sredstvo mora biti lastnoročno podpisano.

Ultra hitro širokopasovno optično omrežje RUNE se bo še letos začelo graditi tudi v Občini Vojnik. Tako pa boste številni občani končno dobili možnost dostopa do hitrejše, kvalitetnejše in bolj zanesljive internetne povezave. Kdaj predvidoma bo gradnja stekla in v katerih naseljih izveste v nadaljevanju.

Dostop do zanesljive in kvalitetne povezave z internetom je danes nepogrešljiv del vsakdana, česar se zavedajo tudi v podjetju RUNE Enia, ki v sklopu projekta RUNE na podeželskih območjih Slovenije gradi širokopasovno optično omrežje visokih hitrosti. V projekt je vključena tudi Občina Vojnik, ki je del projekta, ki vključuje še občine Braslovče, Celje, Dobrna, Mozirje, Polzela, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vojnik in Žalec. Optične signale uporabnikom v omenjenih občinah pa zagotavlja vozlišče, ki stoji v naselju Podkraj pri Velenju.

Gradnja omrežja je že v teku v nekaterih okoliških občinah, v Občini Vojnik pa se bo začela v drugi polovici poletja oziroma zgodaj jeseni. Dela se bodo prvo začela v naselju Socka, zatem pa bodo stekla naprej v smeri naselij Frankolovo in Nova Cerkev. Da bodo dela tekla hitreje bo skoraj istočasno tekla tako gradnja omrežja med naselji (t.i. primarno omrežje) kot tudi omrežja do uporabnikov in uporabniških priključkov (t.i. sekundarno omrežje).

Vključenost naslova v projekt RUNE lahko preverite na spletni strani www.ruralnetwork.eu, kjer lahko priključek tudi naročite. Od 1. 4. 2024 dalje cena za izgradnjo priključka znaša 250,00 eur z DDV za fizične in 278,54 eur z DDV za pravne osebe. Znesek lahko krije tudi izbrani ponudnik storitev, podrobnosti o tem pa morate preveriti pri njih.

Dostop do internetne povezave z visoko hitrostjo sicer prinaša številne prednosti – od stabilne in zanesljive internetne povezave, neobčutljivosti na zunanje vplive, hitrega prenos podatkov, do več povezanih naprav in igranja iger brez motenj.

V primeru dodatnih vprašanj glede projekta in naročila priključka vam je na voljo Center za pomoč uporabnikom, ki deluje vsak delovni dan med 8.00 in 12.00 uro na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu

Vse informacije so na voljo tudi na spletni strani www.ruralnetwork.eu

Odgovor podjetja:

RUNE Enia d.o.o. Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana
www.ruralnetwork.eu

Razumemo potrebo vaših občanov po dostopu do boljše in zanesljivejše poveze z internetom, zato se zelo trudimo, da bi z izgradnjo omrežja čim prej napredovali tudi v druge dele Občine Vojnik. Je pa občina del večih projektov, od katerih je eden že v teku, dela so nedavno stekla tudi pri vas. Naselji Bovše in Razgor žal nista del omenjenega projekta, temveč projekta z internim poimenovanjem S31. Aktivnosti za izvedbo projekta so že v teku, nimamo pa še termina za začetek del, prav tako tudi ne podrobnejšega terminskega načrta o tem kje in kdaj se bodo dela začela.

Ko bo omenjeni projekt stekel, boste o tem obveščeni, prav tako se bodo naši izvajalci povezali s predstavniki krajevnih in vaških skupnosti v občini, pred začetkom gradnje omrežja bodo tudi izvajali predstavitvene sestanke po naseljih.

V primeru dodatnih vprašanj ostajamo na voljo preko Center za pomoč uporabnikom, ki deluje vsak delovni dan med 8.00 in 12.00 uro na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu